EU je prepovedala uničevanje neprodanih oblačil: kaj to pomeni za tekstilna in oblačilna podjetja

Evropska komisija je 9. februarja 2026 sprejela dva akta, ki spreminjata pravila za tekstilno industrijo. Z njima v praksi zaživi prepoved uničevanja neprodanih oblačil, modnih dodatkov in obutve, ki jo določa Uredba o okoljsko primerni zasnovi za trajnostne izdelke (ESPR).

Za slovenska tekstilna in oblačilna podjetja to spreminja ravnanje z neprodanimi zalogami. Obenem napoveduje digitalni potni list izdelka, ki bo sledil.

Kaj se točno spreminja?

ESPR in nova akta določajo tri stvari:

1. Prepoved uničevanja neprodanih oblačil, modnih dodatkov in obutve: velika podjetja teh izdelkov od 19. julija 2026 ne smejo več uničevati. Delegirani akt našteva upravičene izjeme, na primer iz varnostnih razlogov ali pri poškodovanem blagu, izvajanje pa nadzorujejo nacionalni organi.
2. Razkritje: podjetja morajo poročati o količinah neprodanih potrošniških izdelkov, ki jih zavržejo. Izvedbeni akt določa enotno obliko tega razkritja, ki se uporablja od začetka leta 2027.
3. Za koga velja: mikro in mala podjetja so izvzeta. Srednje velika naj bi sledila leta 2030.

Obseg težave: Komisija ocenjuje, da se v Evropi uniči 4–9 % neprodanega tekstila, še preden ga kdo obleče, pri čemer nastane okoli 5,6 milijona ton emisij CO₂, skoraj toliko, kot so znašale skupne neto emisije Švedske leta 2021.

Digitalni potni list izdelka ima svoj časovni načrt

Prepoved uničevanja ni potni list. Delegirani akt po ESPR za potne liste za tekstil se po okvirnem časovnem načrtu Komisije pričakuje leta 2027, njegove zahteve pa se bodo začele uporabljati šele po prehodnem obdobju, dolgem najmanj 18 mesecev. Realno to pomeni okoli leta 2029.

Sliši se daleč. Priprave pa niso daleč, ker so odvisne od:

• Podatkov iz dobavne verige: materiali, izvor in postopki v celotni verigi.
• Nosilcev podatkov: QR kode ali oznake NFC na vsakem kosu.
• Podatkov o življenjskem ciklu: kako je izdelek mogoče popraviti in reciklirati.

Zakaj zdaj in ne pozneje

Velike blagovne znamke in trgovske verige že spreminjajo način izbire dobaviteljev in bodo podatke za potni list zahtevale, ko se bodo bližale njihove lastne obveznosti. Slovenski obrati, ki šivajo za tuje kupce in teh podatkov ne morejo zagotavljati kot običajen del dobave, tvegajo, da jih bodo zamenjali tisti, ki jih lahko.

Gre za dostop do trga, ne le za ekologijo.

Načrt: kako se pripraviti

1. Začnite zdaj

• Pregled podatkov: ali poznate natančno sestavo materialov vsakega izdelka?
• Pregled dobaviteljev: ali vam dobavitelji lahko dajo zanesljive podatke?

2. V naslednjih 12 mesecih

• Ocena platform: primerjajte programsko opremo za DPP s podatki, ki jih dejansko imate.
• Pilotni projekt: zahteve najprej uporabite na eni liniji izdelkov.

3. Preden se začnejo uporabljati zahteve za tekstil

• Avtomatizacija: povežite proizvodne sisteme, da se podatki za potni list ustvarjajo samodejno in jih ni treba vnašati ročno.

Kako pomaga DigitalProductPassport

DigitalProductPassport je platforma v oblaku, ki jo je razvila WIARA, programsko podjetje iz Plovdiva v Bolgariji. Objavlja digitalne potne liste izdelkov v vseh 24 uradnih jezikih EU in ločuje javne podatke, podatke za strokovnjake in podatke za organe.

Zakaj mala in srednja tekstilna in oblačilna podjetja izbirajo DigitalProductPassport:

• Pregledne cene: brezplačni paket s skupaj 3 potnimi listi, nato plačljivi paketi od 33 € do 419 € na mesec z DDV.
• 24 jezikov EU: podatke vnesete enkrat, potni list pa objavite v vseh uradnih jezikih EU.
• Praktična pomoč: ne ponujamo le programske opreme, ampak vam pomagamo tudi urediti podatke.

Začnite s podatki, ki jih že imate. Drugo lahko gradite korak za korakom.