Primerjava regionalnih pristopov k DPP v Evropi in ZDA

Digitalni potni list izdelka je postal pomembno orodje za sledenje in preglednost v svetovnih dobavnih verigah. DPP naj bi prinesel več trajnosti in boljšo sledljivost.

Cilj je skupen, vendar Evropa in Združene države Amerike to tehnologijo uvajata zelo različno. EU in ZDA imata različni filozofiji in strategiji uvajanja DPP, razlike pa izhajajo iz njunih gospodarskih in regulativnih kultur.

Poglejmo ključne razlike med pristopoma in kako bodo vplivale na poslovanje in svetovno trgovino.

Evropska unija: ureditev od zgoraj navzdol

V Evropi je DPP del širšega prizadevanja za krožno gospodarstvo in trajnostni razvoj. Evropska unija ureja področje od zgoraj navzdol: postavi pravila, ki jih morajo podjetja upoštevati, če želijo prodajati na njenem trgu.

Glavne značilnosti evropskega modela

• Obveznost: DPP v EU ni priporočilo, temveč postaja zakonska obveznost, ki se uvaja skupino za skupino. Zaenkrat ni obvezen za nobeno skupino izdelkov. Prvi pride potni list baterije, od 18. februarja 2027 po Uredbi o baterijah. Po ESPR sta prva na vrsti železo in jeklo (delegirani akt se pričakuje konec leta 2026 ali v začetku leta 2027, obveznosti približno 18 mesecev pozneje), za njima tekstil. Ko se pravila za neko skupino začnejo uporabljati, se bodo njeni izdelki v EU smeli prodajati samo z digitalnim potnim listom, ki vsebuje podrobne podatke o materialih, poreklu in vplivu na okolje.
• Poudarek na krožnem gospodarstvu: DPP ima v Evropi pomembno vlogo pri ravnanju z viri, saj omogoča sledljivost izdelkov in kaže, kako jih je mogoče reciklirati. Cilj je podaljšati življenjsko dobo izdelkov in zmanjšati količino odpadkov.
• Standardizacija: EU si prizadeva za enotne, odprte podatkovne standarde, da se informacije ne bi razdrobile in da bi imeli vsi udeleženci v svetovni dobavni verigi skupno osnovo za izmenjavo podatkov.

Evropska unija si bo še naprej prizadevala za enotne predpise za vse panoge, povezane s trajnostnim razvojem, in zahtevala preglednost v svetovnih dobavnih verigah.

ZDA: tržni pristop in nacionalna varnost

V Združenih državah je pristop k DPP bolj prilagodljiv in razdrobljen, poganjajo pa ga predvsem tržne sile in potrebe nacionalne varnosti. Enotnega zveznega zakona o DPP ni. Standardi se dejavneje uveljavljajo v posameznih zveznih državah, na primer v Kaliforniji, ali v posameznih sektorjih, na primer pri baterijah za električna vozila.

Kje ZDA uporabljajo elemente DPP

• Inflation Reduction Act (IRA): Ta zakon vsebuje zahteve za sledenje poreklu sestavnih delov v baterijah električnih vozil. Je del ameriške strategije, ki zmanjšuje odvisnost od tujih dobaviteljev in hkrati spodbuja trajnostno proizvodnjo.
• Preglednost dobavnih verig v Kaliforniji: Kalifornija je ena od zveznih držav, ki uvajajo strožje predpise o preglednosti dobavnih verig in vplivu na okolje, podobne DPP. Ti zakoni pa so regionalni in ne veljajo za vso državo.
• Pobude zasebnega sektorja: V ZDA podjetja, kot sta Apple in Nike, pogosto sama pripravijo prostovoljne pobude, ki vključujejo analizo ogljičnega odtisa in porekla surovin, da bi izpolnila merila ESG (okoljska, družbena in upravljavska merila), ki zanimajo vlagatelje.

ZDA se bodo verjetno še naprej zanašale na tržne spodbude in zasebne pobude, na primer na nove tehnologije, kot sta veriga blokov (blockchain) in senzorji interneta stvari, da bi izboljšale sledljivost in preglednost v industriji.

Ključne razlike med Evropsko unijo in Združenimi državami

Glavna razlika med evropskim in ameriškim pristopom k DPP izhaja iz različnih temeljnih motivov obeh regij. Evropa se osredotoča na okoljsko zakonodajo, ZDA pa DPP uvajajo kot del širše strategije nacionalne varnosti in gospodarske vzdržnosti.

Na kratko: EU in ZDA

• EU:Podnebna nevtralnost | Enotna uredba (ESPR) | Poudarek: popravila in CO2.
• ZDA:Gospodarska vzdržnost | Sektorski zakoni | Poudarek: poreklo in etika.
• Poslovni pristop:V EU gre za „upoštevanje pravil“, v ZDA za „osvajanje trgov“.

„Bruseljski učinek“ in ameriška prilagodljivost

V EU se govori o „bruseljskem učinku“: ko EU za svoj trg postavi visok standard, ta standard v praksi postane svetoven. Zato se bodo morala predpisom EU prilagoditi tudi številna mednarodna podjetja, ki v Evropi ne poslujejo neposredno.

ZDA pa stavijo na prilagodljivost in tehnološko vodstvo. Ameriška podjetja so pogosto vodilna pri inovacijah in razvijajo nove tehnologije in platforme (na primer veriga blokov), ki jih je mogoče prilagoditi različnim standardom po svetu.

Izzivi za svetovna podjetja

Svetovna podjetja, ki poslujejo v EU in v ZDA, bodo težko uskladila zahteve obeh strani. Če evropski predpisi zahtevajo sledenje možnostim recikliranja, ameriški pa poudarjajo poreklo materialov, to zaplete delo in poveča stroške.

Če EU in ZDA svojih standardov ne uskladita, lahko nastanejo „digitalni otoki“, ki bi proizvajalcem povečali stroške in upočasnili svetovna prizadevanja za trajnostni razvoj.

Je svetovni standard mogoč?

Razlike so velike, vendar se že kažejo znaki zbliževanja. Organizacije, kot je skupina G7, pripravljajo okvire za sledenje kritičnim surovinam. Iz tega bi lahko nastal hibridni model, v katerem bi bil tehnološki standard ameriški, regulativni pa evropski.

Sklep

Razlike med evropskim in ameriškim pristopom k DPP odražajo različni gospodarski filozofiji in strategiji obeh regij. EU se osredotoča na okoljsko zakonodajo in oblikovanje svetovnih pravil, ZDA pa poudarjajo tržne spodbude in tehnološko vodstvo.

Ne glede na te razlike bo DPP postal svetovni standard, podjetja pa se bodo morala novim razmeram prilagoditi, če bodo hotela ostati konkurenčna na svetovnem trgu. Za slovenske proizvajalce, ki večino izdelkov iz železa in jekla, pohištva in oblačil izvozijo v druge države EU, je sporočilo jasno: podatki postajajo pogoj za poslovni uspeh, v Evropi in v ZDA.