Ena koda QR za izdelek in embalažo: kaj zahteva 12. člen PPWR

Od 12. avgusta 2026 vsaka embalaža, dana na trg EU, spada pod Uredbo (EU) 2025/40 o embalaži in odpadni embalaži, znano kot PPWR. Največ se je doslej govorilo o vsebnosti recikliranih materialov, ciljih ponovne uporabe in oznaki za ločevanje, ki je še ni. Poved, od katere je odvisno, koliko kod boste na koncu natisnili na embalažo, je krajša. Najdete jo na koncu petega odstavka 12. člena:

Kadar je treba v skladu s pravom Unije informacije o pakiranem izdelku zagotoviti prek nosilca podatkov, se za zagotovitev zahtevanih informacij o pakiranem izdelku in o embalaži uporabi en sam nosilec podatkov, pri čemer je med obema vrstama informacij mogoče enostavno razlikovati.

Torej ena koda na embalažo, ne po ena koda za vsako uredbo. Pravilo je pogojno in pogoj se začenja izpolnjevati. Od 18. februarja 2027 bo kodo QR nosila vsaka baterija, prodana v EU, za baterijami pa bodo na vrsti prve skupine izdelkov iz uredbe ESPR. Kadar koli bo kateri od teh izdelkov prodan v embalaži, si bodo podatki o izdelku in o embalaži delili en nosilec, zato se splača že zdaj odločiti, kam bo vodil.

PPWR ne uvaja potnega lista za embalažo

Uredba o embalaži v nobenem od svojih členov ne uporablja izraza »digitalni potni list izdelka«. Za embalažo ima druga orodja. Izdelovalec (tako uredba imenuje proizvajalca) opravi ugotavljanje skladnosti, vodi tehnično dokumentacijo v skladu s Prilogo VII in na podlagi 39. člena sestavi izjavo EU o skladnosti po vzorcu iz Priloge VIII, ki jo mora nenehno posodabljati. Peti odstavek 15. člena zahteva na embalaži številko tipa, serije ali serijsko številko. Šesti odstavek istega člena zahteva ime in poštni naslov izdelovalca na embalaži ali v kodi QR oziroma drugem nosilcu podatkov.

Vse to velja od 12. avgusta 2026 in nič od tega ni potni list. Če berete, da PPWR od leta 2027 ali 2028 uvaja »potni list embalaže«, ta trditev ne izhaja iz besedila uredbe.

Splača se preveriti tudi, kdo je pravzaprav izdelovalec. Po 13. točki prvega odstavka 3. člena je to »vsaka fizična ali pravna oseba, ki izdeluje embalažo ali pakirani izdelek«. Proizvajalec pohištva, ki svoje omare sam pakira v škatle, je praviloma izdelovalec teh škatel v smislu PPWR. Izjavo o skladnosti pripravi on, ne dobavitelj škatel, in s tem po četrtem odstavku 39. člena prevzame odgovornost za skladnost embalaže.

Kje PPWR napotuje na potni list izdelka

Povezavo med embalažo in digitalnim potnim listom izdelka opisuje uvodna izjava 70 Uredbe (EU) 2025/40. Začne se s povedjo »Na embalaži ne bi smelo biti več oznak« in nadaljuje: »Zlasti kadar je pakirani izdelek zajet v Uredbi (EU) 2024/1781 ali v drugem pravu Unije, s katerim se zahteva digitalni potni list izdelka, bi bilo treba ta digitalni potni list izdelka uporabiti tudi za zagotavljanje ustreznih informacij na podlagi te uredbe.«

Uvodne izjave uredbo pojasnjujejo, same po sebi pa niso zavezujoče. Zavezujoča je poved o enem nosilcu podatkov v petem odstavku 12. člena. Uvodna izjava 70 kaže, kako si je zakonodajalec to predstavljal v praksi: informacije o embalaži so v potnem listu izdelka, za isto kodo.

Še dve določbi vplivata na to, kako naj se taka skupna koda obnaša. Po petem odstavku 12. člena se informacije z oznak, zagotovljene elektronsko, ne prikazujejo skupaj z informacijami, namenjenimi prodaji ali trženju. Sedmi odstavek 15. člena zahteva, da identifikacijski podatki izdelovalca ne zakrivajo informacij, ki jih za pakirani izdelek zahtevajo drugi akti EU, in da jih z njimi ni mogoče zamenjati. Na zaslonu telefona to razumemo tako: eno skeniranje, dva jasno ločena sklopa podatkov in nobene tržne vsebine ob informacijah z oznake.

Kateri izdelki bodo potrebovali en nosilec in od kdaj

Pravilo enega nosilca iz petega odstavka 12. člena PPWR pride v poštev šele tam, kjer drug akt EU že zahteva nosilec podatkov na izdelku. Prva velika skupina so baterije. Po šestem odstavku 13. člena Uredbe (EU) 2023/1542 o baterijah bodo od 18. februarja 2027 vse baterije nosile kodo QR. Pri baterijah za električna vozila, baterijah za lahka prevozna sredstva, kot so električna kolesa in električni skiroji, ter industrijskih baterijah nad 2 kWh ta koda vodi do potnega lista baterije po 77. členu. Po naši razlagi ima baterija, ki se od tega datuma prodaja v škatli, eno kodo za obe uredbi.

Izdelki po uredbi ESPR bodo sledili, ko bodo sprejeti delegirani akti. Po časovnici same Komisije se prvi, za železo in jeklo, pričakuje konec leta 2026, do obveznega potnega lista pa bo minilo najmanj 18 mesecev. Tekstil se pričakuje leta 2027, pohištvo leta 2028. To so pričakovani, ne fiksni datumi. Zunaj ESPR bodo detergenti dobili potni list najprej 23. septembra 2029 na podlagi Uredbe (EU) 2026/405, igrače pa 1. avgusta 2030 na podlagi Uredbe (EU) 2025/2509 o varnosti igrač.

Če noben akt EU za vaš izdelek ne zahteva nosilca podatkov, za vas peti odstavek 12. člena ne velja in PPWR na vaši embalaži zaenkrat ne zahteva kode QR (embalaža za večkratno uporabo jo bo potrebovala od leta 2029). Koda QR, omenjena v prvem odstavku 12. člena, je prostovoljna: gospodarski subjekti jo »lahko« dodajo.

Kateri podatki o embalaži bodo za kodo in od kdaj

Uredba (EU) 2025/40 embalažni del skupne kode polni postopoma. Za nosilec podatkov so pomembni ti datumi:

• Od 12. avgusta 2026 se ime in poštni naslov izdelovalca lahko navedeta prek kode QR ali drugega nosilca podatkov, namesto da se natisneta na embalažo (šesti odstavek 15. člena).
• Od 12. februarja 2027 velja: če embalaža, na primer z Zeleno piko, kaže, da sodelujete v sistemu razširjene odgovornosti proizvajalca, je taka označba dovoljena samo v kodi QR ali drugem odprtem digitalnem nosilcu (deveti odstavek 12. člena).
• Od 12. avgusta 2028 ali 24 mesecev po izvedbenih aktih Komisije, če je to pozneje, embalaža nosi harmonizirano oznako o materialni sestavi, ki potrošnikom olajša ločevanje (prvi odstavek 12. člena). Akti bi morali biti sprejeti do 12. avgusta 2026, pa jih še ni, zato se datum lahko premakne.
• Od 12. februarja 2029 ali 30 mesecev po izvedbenem aktu, če je to pozneje, embalaža za večkratno uporabo nosi oznako, dodatne informacije pa so na voljo prek kode QR ali podobnega nosilca (drugi odstavek 12. člena).
• Od 1. januarja 2030 ali pozneje, če akti Komisije zamujajo, mora plastična embalaža dosegati minimalno vsebnost recikliranih materialov, na primer 30 % pri kontaktni embalaži iz PET in 35 % pri večini druge plastične embalaže (7. člen). Embalaža mora biti tudi zasnovana za recikliranje in uvrščena v razred A, B ali C, z nekaterimi izjemami (6. člen).

Vsak korak dodaja podatke na isto mesto. Noben ne potrebuje nove kode, če prva vodi do zapisa, ki ga je mogoče dopolnjevati.

Kaj urediti, preden gre v tisk druga koda

Draga napaka je druga koda QR: ena za potni list izdelka, druga za embalažo, vsaka iz drugega sistema, natisnjeni druga ob drugi. Peti odstavek 12. člena PPWR to izključuje povsod, kjer je njegov pogoj izpolnjen. Zamenjava natisnjene kode v celotni paleti izdelkov pomeni novo grafično pripravo, nove naklade in mesece, ko sta na trgu obe različici.

Del priprave lahko opravite že zdaj. Popišite embalažo za vsak izdelek: material, maso, dobavitelja in trge, na katerih se prodaja. Ugotovite, kdo je izdelovalec v smislu PPWR za vsako embalažo, ker on pripravi izjavo o skladnosti. Nato izberite kodo, ki se ne bo spreminjala: kodo s trajnim identifikatorjem, na primer naslovom GS1 Digital Link, ki vodi do zapisa, ki ga lahko razširite s podatki za leti 2028 in 2030.

Tako se embalaže lotevamo s strankami. Podatki o embalaži gredo v potni list izdelka kot ločen, jasno označen del, za isto trajno kodo QR, da je podatke za harmonizirano oznako mogoče dodati pozneje brez zamenjave kode. Na strani DPP za embalažo pojasnjujemo, kako to skupaj z vami nastavimo, v pregledu PPWR pa spremljamo roke, kot jih prinašajo izvedbeni akti.

PPWR vaši embalaži ne bo dala lastnega potnega lista. Če ga dobi vaš izdelek, embalaža sodi vanj.